Prstan NEUROFIT prikazuje šest možnih stanj živčnega sistema in prehode med njimi.
Praktični nasvet: Poskusite čim bolj povečati izpostavljenost naravni svetlobi čez dan. Če delate v pisarni, si vzemite odmore na prostem ali sedite blizu okna. Doma uporabljajte zavese, ki prepuščajo svetlobo, da v prostor vstopi čim več dnevne svetlobe.
Umetna razsvetljava, še posebej modra svetloba z zaslonov, lahko moti naše cirkadiane ritme, če smo ji izpostavljeni pozno v dnevu. To lahko povzroči težave z uspavanjem in slabšo kakovost spanja, kar posledično vpliva na naš živčni sistem.
Praktični nasvet: V večernih urah omejite čas pred zaslonom. Razmislite o uporabi filtrov modre svetlobe na svojih napravah ali o prehodu na toplejšo razsvetljavo, ko se bliža večer. Harvard Health potrjuje koristi zmanjšanja izpostavljenosti modri svetlobi pred spanjem.
Hrupno onesnaževanje je še en pomemben dejavnik, ki lahko vpliva na živčni sistem. Visoke ravni hrupa lahko sprožijo stresni odziv telesa, kar povzroči povišane ravni kortizola in povečano budnost. Sčasoma lahko to prispeva h kroničnemu stresu in izgorelosti. Raziskave iz PubMed poudarjajo povezavo med hrupnim onesnaževanjem in povišanimi ravnmi stresa.
Praktičen nasvet: Uporabite slušalke z dušenjem hrupa, če delate v hrupnem okolju. Doma poskusite ustvariti miren prostor, kjer se lahko sprostite in odpočijete. Naprave za beli šum lahko prav tako pomagajo prikriti moteče zvoke in ustvariti bolj umirjeno vzdušje.
Ljudje, s katerimi dnevno prihajamo v stik, močno vplivajo na naš živčni sistem. Pozitivne družbene interakcije lahko dvignejo naše razpoloženje in spodbujajo občutek varnosti in zaščitenosti. Po drugi strani lahko negativne interakcije ali družbena izčrpanost sprožijo stresne odzive in povzročijo čustveno disregulacijo.
Praktičen nasvet: Obdajte se z podpornimi in pozitivnimi ljudmi. Če ugotovite, da so določeni odnosi stalno stresni, je morda smiselno znova preučiti te povezave. Postavljanje mej je lahko prav tako zelo koristno pri obvladovanju pretirane stimulacije.
Nered v okolju lahko prispeva k občutkom preobremenjenosti in tesnobe. Ko je naše okolje neorganizirano, se naš um težko sprosti, kar vodi v stalno stanje nizke stopnje stresa.
Praktičen nasvet: Vzemite si čas za pospravljanje in organizacijo svojega bivalnega in delovnega prostora. Urejeno okolje lahko spodbuja občutek miru ter izboljša osredotočenost in produktivnost.
Temperature v našem okolju lahko prav tako vplivajo na naš živčni sistem. Ekstremne temperature so lahko neprijetne in stresne, kar lahko privede do neravnovesja.
Praktičen nasvet: Stremite k vzdrževanju udobne temperature v svojih bivalnih in delovnih prostorih. Po potrebi uporabite ventilatorje, grelnike ali klimatske naprave, da ustvarite okolje, v katerem se počutite prijetno.
Težave s spanjem ali slaba kakovost spanja
Nenehno počutje na robu ali razdražljivost
Težave s koncentracijo ali doživljanje možganske megle
Pogosti glavoboli, mišična napetost ali kronična bolečina
Povečana anksioznost ali depresivni simptomi
Če opazite te znake, bi bilo morda smiselno ponovno ovrednotiti svoje bivalno in delovno okolje ter izvesti nekaj sprememb, da bolje podprete svoj živčni sistem. Prekomerna stimulacija se pogosto lahko obvlada s prilagoditvijo okolja.
Za povzetek, tukaj je pet praktičnih korakov, ki jih lahko naredite za ustvarjanje bolj podpornega okolja za vaš živčni sistem:
1. Naravna svetloba: Povečajte izpostavljenost naravni svetlobi tekom dneva.
2. Zmanjšajte hrup: Uporabite slušalke z odpravljanjem šumov ali naprave za beli šum, da zmanjšate moteče zvoke.
4. Odstranite nered: Ohranjajte bivalne in delovne prostore urejene in organizirane.
5. Udobna temperatura: V svojem okolju vzdržujte udobno temperaturo.
Personalizirani coaching vpogledi v aplikaciji NEUROFIT vam pomagajo ugotoviti, kaj vaš živčni sistem najbolj potrebuje.
Neredeno okolje lahko prispeva k občutkom preobremenjenosti in tesnobe. Ohranjanje bivalnih in delovnih prostorov čistih in organiziranih lahko spodbuja občutek miru ter izboljša osredotočenost in produktivnost. Po drugi strani pa lahko kronično kopičenje stresa vodi v vztrajne občutke preobremenjenosti, razdraženosti in izklopa.